Čeprav medved navidezno deluje počasen in neokreten, lahko hitro teče in dobro plava, mlajši medvedje pa tudi dobro plezajo. Njegova aktivnost je pogosto odvisna od količine hrane v njegovem življenjskem okolju ter od prisotnosti človeka v njegovi bližini.

Medved v zimskem času miruje in zimo pogosto predremlje. Njegov zimski počitek ni pravo zimsko spanje oz. hibernacija, saj je medvedji spanec v tem času rahel, medved pa vmes svoj brlog tudi zapusti. V brlogu ostane kadar v okolici ni hrane ali pa je njena količina zelo omejena.

Telesna temperatura medveda se v zimskem času zmanjša le za nekaj stopinj, bolj opazno pa se upočasnijo njegovi srčni utrip, dihanje in presnova. Na zimsko spanje se medved pripravi tako, da si v brlogu postelje z listjem in vejicami, ter pred začetkom zimskega spanja zaužije večje količine hrane, saj pozimi ne pije in se ne hrani, pogosto pa tudi ne izloča. V obdobju zimskega dremeža medvedka v brlogu skoti tudi mladiče (1-4), ki so v času, ko se medvedka ne hrani, majhni in tehtajo le okoli 700 g.

Dolžina medvedjega zimskega spanca je odvisna predvsem od podnebja in pogosto traja od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Zaradi milejših zim v zadnjih nekaj letih, medved ne odide več na zimsko spanje, temveč tudi pozimi postopa po gozdu in išče hrano.