Vse o majhni veliki zveri - evrazijskem risu

Piše: Kočevsko

Evrazijski ris je največja prostoživeča mačka v Evropi in ena od velikih zveri, ki jo poleg rjavega medveda in volka še vedno lahko najdemo v Kočevskih gozdovih.

Evrazijski ris (Lynx lynx) je največja prostoživeča mačka v Evropi. Njegov kožuh je rjavo obarvan, z značilnim vzorcem lis in pik. Ob straneh glave in čope daljše dlake, njegovo telo pa je podolgovato s krajšimi sprednjimi in nekoliko daljšimi zadnjimi nogami, ki mu pri lovi omogočajo hitre in dolge skoke. V naravi ris živi do 12, v ujetništvu pa do 25 let.

Življenjski prostor risov v Evropi so gozdovi. V Sloveniji so risi prisotni večinoma na območju dinarskih jelovo-bukovih gozdov, ki so dokaj redko poseljeni in imajo razgiban teren, ki risom ustreza - skale jim služijo kot razgledne točke, zelo radi pa hodijo tudi po podrtih deblih. Evrazijski ris (Lynx lynx) in njegov habitat sta varovana v sklopu ekološkega omrežja Natura 2000, ki predstavlja temelj evropskega varstva narave.

 

Evrazijski ris

Risa najhitreje prepoznamo po izrazitih čopkih na uhljih in značilnem vzorcu na njegovem kožuhu.

 

Foto: Marjan Artnak

V slovenskih gozdovih poleg risa živi tudi divja mačka - med divjo mačko in risom je nekaj bistvenih razlik: risa najhitreje prepoznamo po izrazitih čopkih na uhljih, značilnem vzorcu kožuha in njegovi velikosti. Njegov rep je kratek s črno konico in meri do 30 cm. Divja mačka ima precej daljši in bolj košat rep z značilnimi kolobarji in črno piko na njegovi konici. Obe divji vrsti se človeku izogibata in ju v naravi praviloma ne srečamo, saj našo prisotnost hitro zaznajo in se umaknejo. V odtisu stopinj risa v blatu ali snegu opazimo le okrogle šape, sledi krempljev pa nikoli niso vidni, saj jih ima skrite v kožnih gubah prstnih blazinic. To mu tudi omogoča, da se plenu lahko približa neslišno. 

Risi so samotarske živali, kljub temu pa med seboj stalno komunicirajo in označujejo svoj teritorij (največkrat drevesne štore, izrazite skale in celo vogale gozdnih koč). Za svoje življenje ris potrebuje veliko, strnjeno gozdno območje in ima kot vrhovni plenilec pomembno vlogo v ekosistemu. Najpogosteje lovi srnjad, redkeje jelenjad in glodavce. Ris in volk s plenjenjem rastlinojedih živali uravnavata njihovo številčnost, s plenjenjem šibkih osebkov pa vplivata tudi na ohranjanje zdravja populacije rastlinojedcev. Stalna prisotnost risa v gozdu je znak za zdrav in bogat gozdni ekosistem.

Sledrisavsnegu LanHocevar

V sledeh risa v snegu ali blatu kremplji nikoli niso vidni.

Foto: Lan Hočevar

Med pomembnejša čutila risov sodi sluh, s katerim zaznavajo plen in prepoznavajo oglašanje ostalih risov. Zaznavajo lahko mnogo tišje zvoke, kot jih sliši človeško uho. Pri zaznavanju zvokov nizke jakosti mu dodatno pomagajo veliki in gibljivi uhlji. Najpomembnejše čutilo risov je vid, s katerim lahko določijo razdaljo do plena, njihove oči pa so dobro prilagojene tudi na mrak in temo. Kljub kratkem smrčku imajo risi dobro razvit voh. Sledi ostalih živali v gozdu ris prepozna z ovohavanjem in ko naleti na sled drugega risa točno ve, katerega spola je, ali je pripravljen za parjenje in celo, če gre za tekmeca za teritorij. Risi okolico zaznavajo tudi s tipalnimi dlakami ali vibrisi, ki jih imajo nad očmi, na licih in na gobcu. Njegovi vibrisi se pri gibanju spreminjajo glede na situacijo - v temi jih iztegne pred gobcem v obliki mreže, kar mu omogoči natančno določitev položaja plena.

Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni na začetku 20. stoletja izginil. Za to sta bila glavna razloga pretiran lov nanj in njegove glavne plenilske vrste, kot sta srnjad in jelenjad, ter prekomerno izsekavanje gozdov. V letu 1973 so lovci risa v naše gozdove ponovno naselili iz slovaškega dela Karpatov. Risja populacija se je hitro razširila po Dinaridih in v Alpe, nato pa ponovno doživela upad, zato v zadnjih letih v sklopu projekta LIFE Lynx v Slovenijo in na Hrvaško ponovno poteka doseljevanje novih risov iz Karpatov, ki bodo izboljšali genetsko pestrost dinarske populacije in zmanjšali parjenje v sorodstvu.

Še več informacij o risu in njegovemu pomenu za ekosistem boste izvedeli z obiskom učne Risove poti na Kočevskem.

Besedilo: Sodelavci projekta LIFE Lynx
  • 1 Risovapot2 1mihao

    Risova učna pot

    Risova učna pot je namenjena vsem, ki jih zanima življenje največje evropske mačke - evrazijskega risa.

    • 700m
    • 1:00h
    • Lahka
  • 13 Vasja Marinc Zaga Rog 2 3

    Košutina steza

    Kolesarska pot, ki vas popelje v osrčje Kočevskega Roga.

    • 51.0km
    • 4:00h
    • 800m
    • Srednja
  • 01 Vasja Marinc Kocevsko jezero 3 2

    Jelenova steza

    Idealna izbira za celodnevni pobeg v naravo. Na kolesarski poti boste spoznali številne kočevske znamenitosti in obiskali neokrnjeno naravo.

    • 61.50km
    • 4:30h
    • 850m
    • Srednja
Na vrh