V drugi polovici sedemdesetih let je ekipa Pokrajinskega muzeja Kočevje pod vodstvom prve arheologinje in kustodinje muzeja Margarete Ane Hirschbäck-Merhar, znane pod imenom Greta, začela z načrtnim arheološkim topografskim delom na delovnem območju muzeja. Spomladi 1979 je ob topografskem ogledu platoja Spaha ugotovila ostanke manjšega stolpiča. Sledila so arheološka izkopavanja, ki so neprekinjeno trajala vse do leta 1984. Raziskave so razkrile poselitev v štirih arheoloških obdobjih ter sledi človekovega delovanja v zgodovinskem obdobju. Gradivo, hranjeno v muzeju, je nato dolga leta čakalo na znanstveno in muzeološko obdelavo oziroma predstavitev. Najdbe je začel v letu 2006 podrobneje preučevati dr. Anton Velušček z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU s sodelavci.

V letu 2013 je bila v okviru programa Leader izveden projekt Arheološko najdišče Spaha nad Brezovico. Urejena je bila prva arheološka pešpot na Kočevskem in predstavljena lokacija najdišča.

Pešpot Neznana Spaha poteka od Vidma pri Brezovici, mimo opuščene kočevarske vasice Prerigelj do lokacije arheološkega najdišča na vrhu Spahe (834 m n. m.). Pot v dolžini okoli 3500 metrov poteka večinoma po gozdni cesti, del pa po gozdnih zemljiščih. Ob njej se nahaja deset dvojezičnih pojasnjevalnih tabel, ki predstavijo naravne značilnosti Kočevske, posebej je izpostavljena vas Prerigelj in sakralna dediščina ter turški vpadi, največji delež pa je posvečen arheologiji. 

Prazgodovinskim prebivalcem Spahe je ustrezal vrh, kjer so se očitno počutili varne, imeli so razgledno točko in s tem nadzor nad prastarimi potmi, v bližini je še danes izvir nekoč pitne vode in druge naravne danosti, kot so nahajališča kamnin, primernih za izdelavo ročnih mlinov ali žrmelj. Bakra ali bakrove rude, zaradi česar so najverjetneje v mlajši kameni in bakreni dobi vedno znova prihajali na Spaho, pa v bližnji okolici zagotovo niso našli. Arheološko dogajanje na najdišču se je končalo v zgodovinskem času, verjetno v šestnajstem stoletju, ko je bilo v obdobju turških vpadov na vrhnjem naselbinskem platoju najbrž postavljeno kresišče. V tem času je bilo skoraj 150 višinskih metrov nižje poseljeno naselje Prerigelj oziroma Prerigel (kočevarsko Preariegl, nemško Preriegel). V kočevskem urbarju je naselje omenjeno kot Prelibel. Ime naj bi nastalo iz prelipe, to je pri lipi – Knežji Lipi, saj naj bi ga najprej naselilo slovensko in šele nato nemško prebivalstvo v času kolonizacije. Med drugo svetovno vojno je bila vas opuščena in nato v celoti porušena in požgana.