Nekdanja vas Kunč (nem. Kuntschen, koč. Kuntschn) leži na robu planote in travnikov, kjer se pogosto prehranjujejo jeleni. Tu sta tudi dva studenca s pitno vodo.

Kunč je ena starejših vasi v Kočevskem rogu in je že leta 1574 obsegal pol drugo kmetijo, ki sta jo obdelovala dva kmeta. Leta 1937 je bilo tukaj pet kmetij, sedem hiš in 28 prebivalcev. Dobrega pol stoletja pred tem je Kunč veljal za najbolj "kraljevsko" vas na Kočevskem, saj se je več kot polovica hišnih gospodarjev pisala König (nemška beseda za kralj).

Med vojno je bil Kunč požgan, po vojni pa so eno hišo ohranili za bivanje gozdnih delavcev, vendar tudi ta danes propada. Bližnje razvaline Auerspergove pristave (zidovi levo od poti) so povezane z Veroniko Deseniško, ki naj bi se po izročilu tukaj skrivala pred Hermanom Celjskim, očetom svojega ljubimca, in od tukaj opazovala kako Hermanovi možje nad Kočevjem rušijo grad Fridrihštajn.

V bližini vasi je tudi Ledena jama na Kunču. Kunč je kot nekdanja kočevarska vas vpisan v Register nepremične kulturne dediščine. Mimo Kunča vodi Roška pešpot, ki poteka skozi travnik in nato po stezi navzdol skozi gozd.